Prosperia | Aktualno

Vodilni forum o novostih regulative 2021

Energetska regulativa je tista, ki diktira vaše priložnosti na področju zelene energetike. Vabimo vas, da se zato na edinem tovrstnem forumu v Sloveniji, seznanite z novostmi regulative omrežij in energetskega trga v Sloveniji za 2021, kot so:

IZZIVI Kaj prinašajo novosti regulative za 2021: agregatorji, trg prožnosti, nove tarife in opolnomočenje odjemalca

Mag. Borut Rajer iz Borzena bo predstavil novosti agregatorja, dr. Ivan Šmon, GIZ DEE, regulativne izzive distribucijskih omrežij, mag. Bogomil Jelenc, SODO, trg prožnosti, mag. Aleksander Mervar, praktične izzive investicij in tarif za omrežja, mag. Ana Stanič pa bo naslovila pomembne novosti za enegetsko infrastrukturo in vodik, ki jo prinaša nova Uredba EU. Omizje odločevalcev bo izpostavilo ključne novosti regulative za 2021 in opolnomočenje odjemalca: mag. Duška Godina, direktorica Agencije za energijo, mag. Aleksander Mervar, Eles, mag. Andrej Ribič, GIZ DEE, mag. Stanislav Vojsk, SODO in dr. Robert Golob, Gen-i. Oglejte si novosti programa in se pridružite številnim vodilnim energetskim deležnikom.

Ujemite zadnjo prijavo in se prijavite tukaj!

NOVO: Pridobite 3 kreditne točke: pooblaščeni in nadzorni inženirji kot člani IZS za udeležbo pridobijo 3 kreditne točke iz izbirnih vsebin skladno s Splošnim aktom o stalnem poklicnem usposabljanju pooblaščenih inženirjev. Pri prijavi navedite pod opombo »IZS«.

Kdo kroji novosti opolnomočenega odjemalca v Sloveniji za 2021?
Ujemite priložnost za pojasnitev nekaterih aktualnih vprašanj elektroenergetskih in plinskih podjetij, ki lahko bistveno vplivajo na uspešnost izvajanja reguliranih in tržnih dejavnosti. Prijavite se zdaj.

Energetski vrh inovativnih kaže prihodnost (spletna izvedba)

Ker so še zlasti v spremenjenih razmerah okrevanja po Covid-19 inovacije ključne za vaš uspeh in zeleno energetsko transformacijo, ujemite zadnjo prijavo za udeležbo na 12. vodilnem srečanju Inovacija enrgetike ‘20, ki bo potekal v živo v spletni obliki že 16. In 17. decembra. Poskrbeli bomo za možnost dialogov in izmenjavo izkušenj med udeleženci.

Z vami bodo minister mag. Andrej Vizjak, Ministrstvo za okolje in prostor, Blaž Košorok, Ministrstvo za infrastrukturo, dr. Robert Dominko, KI, dr. Cristophe Duzert, Group Renault, dr. Tomaž Katrašnik, FS UL, dr. Robert Golob, Gen-i, Shuli Goodman, LT Energy, Martin Novšak, Gen energija, in drugi vodilni energetski strokovnjaki.

Če ste pooblaščeni in nadzorni inženirji IZS: za udeležbo na forumu pridobite 3 kreditne točke iz izbirnih vsebin skladno s Splošnim aktom o stalnem poklicnem usposabljanju pooblaščenih inženirjev. Obvestite nas in po dogodku prejmete ustrezno potrdilo. Za pripis vaših točk poskrbimo mi.

Letos kažemo štiri smernice energetske prihodnosti: novosti shranjevanja energije, vodik, nova vlaganja v infrastrukturo, združevanje dveh sektorjev »promet in energetika«.

Ujemite zadnjo prijavo do 15. decembra

Oglejte si program in ujemite zadnjo prijavo do 15. decembra.

Če se še niste prijavili in je razlog, dabi se lahko udeležili zgolj en dan, imate možnost ujeti prijavo zadnja minuta za en dan do 15. 12. do 10. ure.

Vrh inovativnih bo potekal v obliki zanimivih prezentacij, omizij, delavnic in predstavitev primerov inovacij.

Ne zamudite: več kot 35 govorcev, 3 aktualne delavnice, 4 omizja, več kot 8 primerov inovacij, dialogi z udeleženci in še mnogo več...pridružite se pordornim in inovativnim, ki ustvarjajo prihodnost zelene transformacije.

Imate zanimiv primer inovacije na področju energetike?

Nastopite z vašim primerom inovacije. Preberite več informacij o vašem nastopu in se prijavite. Udeleženci bodo izbrali nagrajenca za najboljšo inovacijo s področja energetskih rešitev za leto 2020. S pravočasno prijavo vašega nastopa do 30. novembra si zagotovite mesto v programu 12. vodilnega srečanja inovativnih na področju energetike.

11. vodilni forum tudi o treh novih energetskih zakonih

V Sloveniji so v sprejemanju velike spremembe energetske zakonodaje, ki bodo krojile vaše poslovne priložnosti zelene energetske transformacije

Zato vas vabimo, da se na forumu s strani pripravljavcev pravočasno seznanite z vsaj tremi novimi energetskimi zakoni. Ujemite »zadnjo minuto« do torka, 24. novembra.

Na forumu bo mag. Erik Potočar iz Ministrstva za infrastrukturo (MzI) predstavil novosti dveh zakonov o obnovljivih virih energije in zakona o učinkoviti rabi energije, mag. Urban Prelog, MzI, pa zakon o oskrbi z električno energijo. Mag. Ana Stanič nas bo seznanila z EU novostmi na področju vodika in shranjevanja energije, z nami bo tudi dr. Rajko Pirnat, ugledni strokovnjak za energetsko pravo in drugi govorci, med njimi Andraž Jadek iz odvetniške pisarne Jadek in Pensa, mag. Dunja Jandl iz odvetniške pisarne CMS Reich-Rohrwig Hainz in Luka Jazbec, Gen-i, ki bo naslovil opolnomočenje aktivnega odjemalca.

Državni sekretar Blaž Košorok iz Ministrstva za infrastrukturo vas bo seznanil, katere novosti lahko pričakujete že za 2021 in naprej.

Obvestilo IZS: Pooblaščeni in nadzorni inženirji IZS za udeležbo na forumu pridobijo 3 kreditne točke iz izbirnih vsebin skladno s Splošnim aktom o stalnem poklicnem usposabljanju pooblaščenih inženirjev. Po dogodku prejmete ustrezno potrdilo.

Oglejte si program. Ujemite do 20. novembra prijavo zadnja minuta in se prijavite zdaj.

Ker so novosti energetske zakonodaje pomembne in se bodo zgodile v kratkem, želimo zagotoviti, da se z njimi seznanite pravočasno. Zaradi razmer Covid-19 bo zato forum tokrat potekal v živo v spletni obliki. Poskrbeli bomo za možnost diskusije.

Vsako leto se Vrha energetskega prava udeležijo številni vodilni energetiki in pravniki s področja energetike, strokovnjaki za regulativo, odločevalci. Ujemite samo še do 24. 11. »zadnjo minuto« in posebne popuste za NVO, lokalne skupnosti.

Lahko si ogledate izjave udeležencev.

Vodilna konferenca o novih tehnologijah v energetiki 2020
»V ŽIVO« in VIRTUALNO

Brdo pri Kranju, 29. september 2020, v živo in prvič tudi virtualno - Vrh digitalne preobrazbe energetike na stičišč energetike in IKT, ki udeležencem kaže prihodnost zelene energetike zdaj: 1 dan, vpogled v 5 izzivalnih tem IKT in energetike, kot so umetna inteligenca, oblačne tehnologije, s pomočjo kar 16 govorcev.

Če hočeš iti hitro pojdi sam, če hočeš iti daleč, pojdi skupaj. S tem pregovorom je Mojca Černelč Koprivnikar iz Prosperie začela že tretjo konferenco o novih tehnologijah v energetiki, ki je znana po tem, da odpira najbolj tehnološko napredna vprašanja povezana z digitalno preobrazbo energetskega sektorja in udeležencem omogoča seznanitev z najnovejšimi primeri uporabe novih tehnologij iz prakse. Letošnja je bila obarvana mednarodno, saj je organizatorjem uspelo dobiti tudi nekaj uglednih govorcev iz tujine, z zanimivimi projekti pa so se predstavili strokovnjaki in podjetja iz Slovenije. Letošnja konferenca je naslovila, kako digitalna preobrazba energetike v praksi podpira pet ključnih sodobnih trendov preobrazbe energetike v svetu in v Sloveniji oziroma 5x D tudi v novih okoliščinah COVID-19: deregulacijo, decentralizacijo, dekarbonizacijo, digitalizacijo in demokratizacijo.

Oglejte si spodaj več o vsebini:

ENERGETSKA OMREŽJA PRED REVOLUCIONARNIMI SPREMEMBAMI 5G, IoT, oblačne tehnologije, quantum, avtonomni droni, električna vozila in umetna inteligenca ne vplivajo samo na področje tehnologij, temveč spreminjajo poslovne modele in stabilnost omrežij. Kaj lahko pričakujemo v prihodnjih letih? Piotr Pietrzak iz IBM je naslovil zadnje trende in inovacije v energetski industriji skozi pogled IT.

ODPORNE KOMUNIKACIJE Osnova za vodenje bolj odpornih omrežij. Eden izmed vodilnih inženirjev programa Velike Britanje na področju pametnega merjenja z več kot 20 letnimi izkušnjami znotraj električnih distribucijskih podjetij in aplikacij IoT, Steven Burns iz Itrona, je povzel ključne ugotovitve pristopa k pametnemu omrežju, obdelavi podatkov in komunikacijski infrastrukturi.

OBLAČNE TEHNOLOGIJE Glavna značilnost novih dinamičnih okolij za podporo agilnim poslovnim zahtevam in storitvam je uvedba hibridnih računalniških okoljih, oziroma uvedba t.i. mikrostoritev in kontejnerizacije, ki temelji na odprtokodnih standardih. Katere probleme rešujejo v energetiki?, je izpostavil Aleš Gros, IBM.

Ali in kako lahko z uvajanjem novih tehnologij dovolj poskrbimo tudi za KIBERNETSKO VARNOST, kot tudi, da bo za ukrepanje jutri prepozno, ter da je miselnost, da se to dogaja zgolj drugim, zelo tvegana, so nas seznanili Peter Ceferin in etični heker Boris Krajc iz Smart Com ter Jan Bervar iz podjetja NIL.

UMETNA INTELIGENCA - uporaba v energetiki. Globoke nevronske mreže so povzročile revolucijo na področju procesiranja visokodimenzionalnih podatkov kot so slike in videoposnetki; kateri so zadnji primeri uporabe v energetiki, kakšni so metodološki in tehnološki trendi, ki bodo omogočili povsem nove primere uporabe, je naslovil dr. Boris Cergol, Comtrade.

PRAKSA Kaj se lahko naučimo iz zanimivih primerov iz prakse, ki integrirajo tudi druge napredne tehnologije? Katere probleme uporabnikov ali energetskih deležnikov rešujejo? Zanimive primere iz prakse so predstavili strokovnjaki iz Gen-i, Iskratel, Vodena in Troia.

Oglejte si kaj o konferenci menijo dosedanji udeleženci: izjave. Če imate zanimiv primer že za nastop za 2021, nam pišite na info@prosperia.si, hvala vam!

Vrh zelene energetike 9. julija 2020 tudi o Covid-19 in
viziji za naprej

Na Vrhu zelene energetike, 10. forum Energetika in okolje 20, ki je tokrat potekal v posebnih okoliščinah spoštovanja varnostnih ukrepov Covid-19, se je na Brdu pri Kranju zbralo več kot sto vodilnih energetskih in okoljskih strokovnjakov.

Aktualna vprašanja zelene energetike se močno navezujejo na izzive okolja, hkrati pa ne moremo spregledati, da je COVID-19 močno zarezal v globalno in slovensko gospodarstvo. Kakšna bo vloga zelene energetske transformacije pri okrevanju? Ali bo Zeleni dogovor EU postal »New deal« in spodbudil zeleno okrevanje za EU in slovensko gospodarstvo?

O izzivih okolja in zeleni energetski transformaciji so zjutraj govorili minister za okolje in prostor mag. Andrej Vizjak, državni sekretar na Ministrstvu za infrastrukturo Blaž Košorok in direktor Zavoda RS za varstvo narave mag. Teo Hrvoje Oršanič.

Tri zanimive primere zelene energetske transormacije so predstavili: potencial hidroelektrarn Bogdan Barbič in Boštjan Pišotek iz HESS, da je prihodnost zelene transformacije predvsem sonce in samooskrba, je izpostavil dr. Dejan Pravan iz Gen-i, Marjan Eberlinc, Plinovodi, pa je naslovil trajnostni potencial plinovodnih sistemov.

Dr. Rajko Pirnat, Inštitut za javno upravo pri PF, je udeležence seznanil s pravnimi izzivi in potrebno previdnostjo pri uvajanju sprememb glede učinkoviteljših postopkov poseganja v prostor in OVE, Damir Opsenica iz Iskratela in mag. Jože Bajuk iz Petrola sta na omizju o poslovnih priložnostih zelene transformacije izpostavila pomen digitalizacije in potrebne konkurenčnosti cen energetskih virov, ki morajo biti vzdržne za odjemalce. Mag. Ana Stanič je udeležence seznanila z novim zelenim finančim paketom za energetiko ter tudi novo možnostjo 100-odstotnega financiranja nekaterih projektov s strani EU.

Forum se je zaključil z okroglo mizo, na kateri so o zelenem okrevanju in energetiki razpravljali mag. Aleksander Mervar iz Elesa, mag. Stojan Nikolić iz HSE, Martin Novšak iz Gen energije in mag. Andrej Ribič iz Elektra Ljubljana.

Vodilni forum vas seznanja z novostmi regulative 2020

NOVO Zeleni dogovor, novosti trga prožnosti, regulativa za omrežja prihodnosti in e-mobilnost.

Kdo kroji novosti odjemalca prihodnosti v Sloveniji za 2020?
Ujemite priložnost za pojasnitev nekaterih aktualnih vprašanj elektroenergetskih in plinskih podjetij, ki lahko bistveno vplivajo na uspešnost izvajanja reguliranih in tržnih dejavnosti.

Z nami so bili mag. Bojan Kumer in MzI, ki je naslovil izzive Zelenega dogovora, mag. Aleksander Mervar je spregovoril o izzivih velike verjetnosti povečanja omrežnine za 2021, mag. Borut Rajer iz Borzena pa nas je popeljal skozi izzive agregatorja, z zadnjimi novostmi regulative e-mobilnosti nas je seznanil Vinzenzo Trovato iz ACER.

Prvič smo izpostavili nove modele reguliranja, ki jih je naslovil Jan Kostevc iz ACER in direktorica slovenskega regulatorja mag. Duška Godina. Forum smo zaključili z omizjem odločevalcev, ki so se mu pridružili še mag. Andrej Ribič, predsednik GIZ DEE, Vladimir Mauko, SODO in Marjan Eberlinc, Plinovodi.

10. vodilni Forum o novostih energetskega prava za 2020

Holistični in integrirani pristopi prihodnosti

Na Brdu pri Kranju je 27. novembra potekal deseti letni posvet za energetsko-pravna vprašanja z vodinimi slovenskimi in mednarodnimi strokovnjaki. Edinega tovrstnega posveta v Sloveniji se vsako leto udeležijo vodilni pravniki in energetski strokovnjaki.

Mag. Bojan Kumer, državni sekretar z MZI, ki je uvodoma predstavil pričakovane aktivnosti in novosti slovenske energetske zakonodaje v 2020. Dosedanji energetski zakon naj bi nadomestili štirje posebni zakoni. Dr. Petra Weingerl s Pravne fakultete v Mariboru je v nadaljevanju poudarila razlike med pomenom prava EU napram nacionalnim pravnim ureditvam ter predstavila probleme s samo implementacijo naraščajočega števila uredb in direktiv v zvezi z energetskim pravom. Dr. Rajko Pirnat, je naslovil razvojne in poslovne izzive le-tega: kaj so pravna in kaj strokovna vprašanja pri oblikovanju regulacije? Koliko diskrecije ima agencija pri oblikovanju regulacije, pri izvajanju, kje so pravne meje? Že v novem aktu o omrežnini iz 2018 je nekaj nedoslednosti, kar predstavlja precejšnje izzive. O naraščajočem številu energetskih skupnosti ter pravnih izzivih v zvezi z njimi je spregovorila mag. Manca Konjar iz Gen-i. V energetskih skupnostih naj bi bili dejavni državljani sami, zato je dobra informiranost v vseh fazah procesa ter vzpodbujanje mobiliziranosti in proaktivnosti državljanov nujno. Da je za vzpostavitev trga z vozili na alternativna goriva najprej potrebna dobra infrastruktura, je povzela mag. Tina Štrukelj iz Plinovodov ter poudarila pomen odprave administrativnih ovir ter dajanje spodbud trgu. Bernd Rajal in Marko Frantar iz avstrijske odvetniške pisarne Schoenherr sta spregovorila o regulativnih in pogodbenih okvirih za obnovljive vire energije v Avstriji, korporativnih pogodbah za nakup električne energije in kako se le-te uporabljajo. Mag. Luka Jazbec iz GEN-I pa je preko primera iz Romunije predstavil državno intervencijo, ko so prispevek za delovanje regulatorja povečali za več kot desetkrat in hoteli na tak način polniti proračun države. S skupno akcijo več EU energetskih združenj so uspeli takšno intervencijo preprečiti, pri tem je pomembno konstruktivno in neodvisno vlogo odigral tudi romunski regulator. Letošnji nabor energetsko-pravnih tem je zaokrožil Augustijn van Haasteren z Evropske komisije ter orisal strateške cilje in usmeritve glede energetskih trgov in razogličenja na ravni EU pri čemer je izpostavil, da se bo v energetiki k rešitvam pristopalo vedno bolj holistično in integrirano tudi tako, da se bo vključeval vidik hlajenja in ogrevanja, kot tudi drugi celostni pristopi. Pravne trende zelene energetske transformacije so govorci naslovili še v sklepnem omizju.

Vodilno srečanje o inovacijah 2019: sodelovanje, spoštovanje in zaupanje

Comtrade prejel naslov za najboljšo inovacijo na področju energetike '19

Da je ključna tudi uspešna izvedba številnih idej, ter da inovacija ni dogodek, ki se zgodi slučajno, temveč organiziran process inoviranja, ki bi moral biti popolnoma transparenten, kot tudi pomembno vlogo igra poslovna kultura inoviranja ter miselna naravnanost, je bil poudarek prvega omizja z dr. Robertom Golobom, dr. Ivanom Šmonom, Jožekom Gruškovnjakom in Claire Bosq-Scott. Prav tako so naslovili, da so inovatorji in zaposleni kapital s katerimi je treba skrbno, spoštljivo in prijazno ravnati, saj so oni naši prvi uporabniki in njihova dobra “uporabniška izkušnja” vodi do lojalnosti, zagnanosti ter posledično vrhunskih rezultatov, tudi pri inoviranju.

Think tank inovativnosti je na srečanju znova ustvarilo več kot rekordnih 170 udeležencev in 36 govorcev.

Da je treba sodelovati, se spoštovati in zgraditi medsebojno zaupanje, da bomo lahko s skupnimi močmi in projekti uspešno izpeljali zeleno energetsko transformacijo, je bila skupna ugotovitev zaključnega omizja think tank vodilnega srečanja z mag. Aleksandrom Mervarjem, mag. Andrejem Ribičem, Martinom Novšakom in Jožekom Gruškovnjakom. Pomen projekta NEDO in sodelovanja z Japonsko pa je izpostavil veleposlanik Japonske nj. eksc. Yoshida Masaharu, kot tudi celotni panel NEDO.

Na srečanju je tudi Konzorcij za promocijo in pospešitev zelene preobrazbe slovenske energetike s ciljem razogljičenja Slovenije do leta 2050, ki sta ga ustanovili družbi ELES in GEN-I, s podpisom pristopnih izjav pridobil tri nove člane: Elektro Celje, Elektro Gorenjska in Elektro Ljubljana.

Kdo so zmagovalci Inovacije energetike 19?
Na srečanju je bilo predstavljenih enajst finalistov s primeri inovativnih energetskih rešitev na temo „Smart“ in „Digitalno“. Po glasovanju udeležencev je prvo mesto zasedel Uroš Bajec iz podjetja Comtrade za inovacijo Umetna inteligenca za hrambo energije, drugo mesto Tadej Šinkovec iz Elektro Ljubljane in GIZ DEE za inovacijo Sistem za enoten dostop do merilnih podatkov – korist za vse uporabnike, in tretje mesto Uroš Jerman iz Instrumentation technologies za inovacijo Inovativen pristop k zagotavljanju varnosti na reki Temzi.
Priznanje prav vsem nastopajočim finalistom za pogum in inovativnost: Elektro Gorenjska, HPE, Iskra, Robotina, Eti Elektroelement, Gen-I, Informatika, Informa Echo. Čestitke!

Vodilni forum za vaše priložnosti OVE

Brezogljična prihodnost in sončna doba v Sloveniji?

V Ljubljani je 14. maja potekal 9. vodilni forum Energetika in okolje, na katerem so ugledni strokovnjaki iz domovine in tujine razpravljali o priložnostih in izzivih povezanih z naraščajočim številom obnovljivih virov na poti dekarbonizacje, ki bo edina lahko okoljsko rešila in zaznamovala 21. stoletje. Povzetek si lahko preberete v nadaljevanju, kot tudi fotoutrinke. Več najdete tudi na povezavi prispevki in javnost.

Da bomo ambiciozne cilje glede deleža obnovljivih virov in razogljičenja družbe lahko dosegli le z jasno in med deležniki usklajeno razvojno strategijo, so izpostavili strokovnjaki 9. foruma Energetika in okolje. Mag. Aleksander Mervar je poudaril, da smo priča nasprotovanju vsemu in pozabljamo, da je Slovenija neto uvoznica električne energije ter, da smo glede izrabe obnovljivih virov omejeni na hidroenergijo, sonce in nekaj vetra.

Fotovoltaika podira rekorde in izzivi brezogljičnosti
Da je 21. stoletje sončno stoletje, pa je poudaril dr. Marko Topič, pri čemer se je število sončnih elektrarn v zadnjih dveh letih skokovito povečalo. To gre pripisati hitremu zniževanju cen sončnih panelov in spremljajoče opreme, saj se je cena panelov v desetih letih znižala kar za 70 odstotkov, s čimer postajajo sončne elektrarne vse bolj konkurenčne drugim virom tudi v državah z manj sončnih dni. Dr. Robert Golob je izpostavil, da je največja prednost sončnih elektrarn ta, da je lahko z vidika izrabe prostora povsem nevtralna in odjemalcem omogoča aktivno vlogo. Možnosti za namestitev sončnih elektrarn je še ogromno, in sicer ne le na individualnih hišah oziroma z integracijo v stavbe, temveč tudi na poslovnih objektih in degradiranih območjih. Ključnega pomena za boljšo integracijo tovrstnih elektrarn v omrežje je digitalizacija in učinkovitejša obdelava obstoječih podatkov.

Kot je povedal predstavnik ministrstva za infrastrukturo mag. Erik Potočar, nas pri izpolnjevanju ciljev glede doseganja dogovorjenega deleža obnovljivih virov energije v končni rabi energije v prihodnje čakajo veliki izzivi, saj naj bi na evropski ravni ta delež do leta 2030 dosegel 32 odstotkov. Slovenija lahko pričakuje najmanj 30-odstotni delež, pr čemej je delež konec leta 2017 znašal 21,5 odstotka, v zadnjih nekaj letih pa smo ta delež uspeli povečati zgolj za odstotek in pol. Z drugimi besedami bi morali proizvodnjo iz obnovljivih virov povečati za 2 TWh do leta 2025, kar se sliši neuresničljivo. In kje smo trenutno pri pripravi nacionalno energetsko podnebnega načrta? Že do konca leta moramo evropski komisiji poslati končni dokument s konkretnim opisom ukrepov za dosego ciljev, hkrati pa mora načrt biti usklajen z dolgoročno strategijo o zmanjšanju emisij do leta 2050. Mag. Duška Godina iz Agencije za energijo je dejala, da je treba razmišljati o ustrezni zakonodaji, kjer v ospredje stopa tudi priprava novega koncepta trga z vključevanjem aktivnih odjemalcev, ki dobivajo novo vlogo v smislu zagotavljanja prožnosti. Ob tem je še poudarila, da gre pri odločitvah glede prihodnjih investicij za vprašanja odgovornosti do okolja in celotne družbe, saj na koncu vsak strošek bremeni uporabnika.

Obnovljivi viri že spreminjajo model trga
Mag. Borut Rajer, Borzen, je povedal, da obnovljivi viri vplivajo na spremembe na trgu, saj že predstavljajo četrtino vseh instaliranih zmogljivosti, polovica vseh novih investicij se nanaša na naložbe v obnovljive vire in ta delež naj bi se v prihodnje še povečeval, narašča tudi delež naprav namenjenih samooskrbi in nastaja trg novih storitev, v katerega se vključujejo posamezni agregatorji. Dr. Matjaž Eberlinc iz Hse je povedal, da se zaradi težav z umeščanjem novih objektov v prostor vse bolj osredotočajo na digitalizacijo in optimizacijo poslovnih procesov na obstoječih objektih s ciljem doseganja pozitivnih sinergijskih učinkov. Uroš Podgoršek iz Elesa je predstavil koncept celostnega razvoja infrastrukture za masovno polnjenje e-vozil, ki so ga razvili z zavedanjem, da bo množična e-mobilnost vplivala tudi na dogajanja v omrežju, pri čemer je temeljno izhodišče, da bo v prihodnosti 80 odstotkov polnjenj e-vozil potekalo na zasebnih polnilnicah, ki jih bo treba ustrezno vključiti v sistem oziroma trg storitev. Alenka Loose iz mestne občine Ljubljana, je izpostavila projekt energetske prenove stavb v njihovi lasti, ki so ga uspešno izpeljali s sklenitvijo energetskega pogodbeništva s Petrolom in Resalto ter pridobitvijo kohezijskih sredstev. Obnovili so kar 48 objektov, vrednost projekta pa je znašala 15 milijonov evrov ter je zaradi obsega obnove bil tudi nagrajen na ravni EU.

Primer mesta Dunaj
Da je mogoče z uvedbo sodobnih tehnologij precej izboljšati učinkovitost in tudi ekonomiko posameznih projektov, je v nadaljevanju izpostavil dr. Ruzbeh Rezania iz Wien Energie, ki se poleg dobave električne energije in plina 380 tisoč odjemalcem na Dunaju, ukvarja tudi z e-mobilnostjo, dobavo toplotne energije in hlajenjem. Njihov cilj je, da bodo do leta 2030 delež obnovljivih virov energije v ogrevanju povečali na 40 odstotkov ter dosegli 35-odstotni delež pri proizvodni električne energije. Namestili so največjo toplotno črpalko v srednji Evropi in izvedli integracijo drugih alternativnih virov energije v sistem daljinskega ogrevanja avstrijske prestolnice, kot je tudi izraba toplote kanalizacijskih vodov, s čimer niso bistveno izboljšali le ekoloških, ampak tudi ekonomske parametre svojega poslovanja.

Izzivi obnovljivih virov in umeščanje
Bogdan Barbič, HESS, je povedal, da hidroelektrarne z eno potezo izpolnjujejo tri ključne sestavine za obstoj človeštva, in sicer ohranjajo vodo, proizvajajo energijo in z namakanjem omogočajo tudi proizvodnjo hrane. Kot je dejal, se je večnamenski projekt izgradnje verige petih hidroelektrarn na spodnji Savi začel že leta 2002, pri čemer je bilo prvotno načrtovano, da bi eno elektrarno zgradili na štiri leta, a se je po spodbudnem začetku zaradi zamud pri izdaji dovoljenj začelo vse bolj zapletati. Tako je prva elektrarna od pobude do začetka obratovanja potrebovala šest let, zadnja, HE Mokrice verjetno že kar osemnajst let. Da so postopki umeščanja energetskih objektov v prostor nesprejemljivo dolgi in od investitorjev zahtevajo vrsto različnih študij je na okrogli mizi z naslovom Ambicije dekarbonizacije in realnost opozoril tudi direktor Elesa mag. Aleksander Mervar. Veliko se govori o dekarbonizaciji in povečevanju deleža obnovljivih virov, je dejal mag. Mervar, na drugi strani pa smo priča nasprotovanju vsemu in pozabljamo, da je Slovenija neto uvoznica električne energije ter, da smo glede izrabe obnovljivih virov omejeni na hidroenergijo, sonce in nekaj vetra. Da virov nimamo na pretek, je bil mnenja tudi mag. Rok Vodnik iz Petrola. Z vpeljavo obnovljivih virov močno zaostajamo za razvitimi državami, pri čemer še nimamo niti jasno postavljene nacionalne strategije. Tudi zaradi tega in omenjenih zapletenih postopkov pridobivanja vseh potrebnih dovoljenj se Petrol z naložbeno politiko v OVE pa tudi z izvajanjem ukrepov učinkovite rabe energije vse bolj usmerja v sosednje regije. Zavedati se je treba, je dejal mag. Vodnik, da obnovljivi viri postajajo vse bolj konkurenčni, zamude pri njihovem uvajanju pa pomenijo tudi določena cenovna tveganja. Da se nekaj glede tega vendarle da narediti, je dejal dr. Peter Novak iz Energotecha, je dokaz postavitev tovarne Magna v enem letu na najboljšem kmetijskem zemljišču. Zavlačevanje z izgradnjo energetskih objektov je tako po njegovem mnenju zgolj posledica dejstva, da nimamo izdelane jasne energetske strategije, ki bi bila podprta tudi s političnimi odločitvami. Pomanjkanje strateškega energetskega dokumenta, je dejala mag. Tanja Bolte iz Ministrstva za okolje in prostor, povzroča precej preglavic tudi zaposlenim v pristojnih organih, pri čemer bi takšen dokument, ki bi bil usklajen z vsemi ključnimi deležniki, nujno potrebovali. Ob tem je opozorila, da je v pripravi zakon o ohranjanju narave, spreminja se gradbeni zakon in prostorska zakonodaja in bo treba doreči, kaj dejansko želimo. Dr. Tomislav Tkalec iz Fokusa pa je izpostavil, da na energetskem konceptu delamo že kar nekaj časa, pa smo še vedno na točki nič, kar kaže na pomanjkanje dolgoročne vizije. Vsi sodelujoči so se sicer strinjali, da bomo morali v kratkem že zaradi zahtev EU vendarle ključne stvari doreči in sprejeti nek razvojni dokument ter se ga bomo morali, če resnično želimo izpolniti zastavljene cilje, potem tudi držati. Pot do njega pa ne bo lahka, ker smo priča velikemu pomanjkanju zaupanja vseh in zato tudi nasprotovanja vsemu.

2. Konferenca o blockchain in novih tehnologijah v energetiki '19
Ljubljana, 20. marec, 2019

Druga »think tank« konferenca o uporabi novih tehnologij v energetiki je bila namenjena iskanju odgovorov na vprašanje, kako v času vse večje digitalizacije družbe in energetskega sektorja izrabiti priložnosti, ki jih prinašajo nove tehnologije.

Deset vodilnih strokovnjakov je ambicioznim na področju digitalizacije energetike predstavilo zadnje trende ter sveže primere uporabe tehnologij veriženja podatkovnih blokov v energetiki in drugih panogah: dr. Marko Grobelnik, IJS, ter dr. Miha Troha, Comcom, o umetni inteligenci in njeni uporabi v energetiki; Dejan Podgoršek, IBM, o ključnih komponentah za dober blockchain projekt ter pametnih omrežjih, dr. Matevž Pustišek in Klemen Dolenc, FE UL, o zadnjih trendih v razvoju interneta in pametnih pogodbah, Klemen Zajc, Netis, o prednostih decentralizirane komunikacije, ki jo prinaša uporaba blockchain tehnologij, ter o modulu za polnjenje e-vozil, ki so ga razvili z GEN-I, mag. Gorazd Ažman iz Elesa o pomenu regulative za vpeljavo novih tehnologij, dr. Andrej Bregar, Informatika, o prototipu veriženja blokov za izmenjavo podatkov na trgu z električno energijo. Devid Palčič, Robotina o platformi ROX Universe, ki digitalne dvojčke naprav »pametno« povezuje tako, da komunicirajo med sabo in učinkovito prilagajajo odjem energije (ali pa druge storitve) in Jaka Mele iz CargoX o izvrstnem primeru platforme, ki temelji na veriženju blokov, iz logistike.

Kot smo ugotovili ob zaključnem omizju, tehnologije že danes omogočajo, da električnih števcev v kratkem ne bi več potrebovali, storitve se širijo »za metrom«. Ali bo tovrstnemu bliskovitemu tehnološkemu razvoju sledila regulativa? Nadaljujemo ob naslednjem snidenju marca 2020!

Hvala vsem, nastopajočim in udeležencem, za sodelovanje in doprinos k uspešnemu dogodku.

6. forum Energetika in regulativa '19

Vabimo vas, da se na edinem tovrstnem forumu v Sloveniji med prvimi seznanite z novostmi regulative omrežij in energetskega trga v Sloveniji za 2019. Ujemite zadnjo prijavo!

Rezervirajte si 30. januar za aktualne novosti regulative v energetiki!
Forum je pravočasna priložnost za vaš prenos znanja in praktičnih izkušenj. Pridružite se 100+ ključnim predstavnikom omrežnih in tržnih deležnikov, ki se tradicionalno udeležijo foruma.

NOVO O novostih trga z elektroenergetsko prožnostjo.
Namesto postavitve nove transformatorske postaje naj bi distributer na javnih razpisih tudi od končnih odjemalcev kupoval storitev prožnosti. Kako bo to regulirano? Zakaj to bistveno spreminja poslovne modele tako za odjemalce, kot tudi za distributerje?

Govorci so vodilni slovenski in mednarodni strokovnjaki
Forum bo priložnost za pojasnitev nekaterih aktualnih vprašanj elektroenergetskih in plinskih podjetij, ki lahko bistveno vplivajo na uspešnost izvajanja reguliranih in tržnih dejavnosti. Z nami bodo predstavniki Agencije za energijo, vpletenih državnih institucij, kot tudi predstavniki industrije, tržnih in reguliranih podjetij ter drugih deležnikov trga.

Oglejte si program, kdo so govorci in se prijavite tukaj.

Zadnja priložnost za prijavo: ujemite zadnjo prijavo do torka 29. januarja do 14.00 ure. Oglejte si več o kotizacijah.

9. Forum o novostih energetskega prava za 2019

Tektonski premiki v EU tudi na pravnem področju energetike

Na Brdu pri Kranju je v sredo, 29. 11. 2018, v organizaciji Prosperie potekal že 9. vodilni forum Energetika in pravo, ki je namenjen obravnavi aktualnih energetsko-pravnih vprašanj. Da se na tem področju dogajajo pomembni tektonski premiki, kot posledica vedno večjih okoljskih in podnebnih zahtev, je bila skupna ugotovitev udeležencev foruma. Mag. Bojan Kumer iz Ministrstva za infrastrukturo je napovedal prvo novelacijo energetskega zakona v prvi polovici prihodnjega leta. Mag. Ana Stanič pa je izpostavila revolucionarne nove sodbe sodišč v Evropi, ki povečujejo zahteve in odgovornost držav ter energetskih družb glede podnebnih in okoljskih vplivov. O velikih spremembah, ki jih bo prinesla uvedba aktivnega odjemalca, je udeležence seznanila mag. Manca Konjar. Andrej Seršen iz Službe Vlade RS za zakonodajo je poudaril, da je potrebna pri pripravi predpisov še pred njihovim sprejemom celostna ocena njihovih učinkov.

Več zanimivosti preberite tukaj.

Treba je premagati strah pred novostmi in izrabiti priložnosti

REC prejel naslov za najboljšo inovacijo na področju energetike '18

Na Brdu pri Kranju je 10. oktobra potekalo že deseto vodilno srečanje o inovacijah v energetiki.

Da je treba premagati strah pred novostmi ter izrabiti številne priložnosti revolucionarnih sprememb na področju energetike in zelenih tehnologij, je bila skupna ugotovitev dr. Roberta Goloba iz GEN-I, dr. Igorja Papiča, rektorja ljubljanske univerze in dr. Iztoka Seljaka iz Hidrie.
Tako se na primer promet in energetika skozi e-mobilnost vedno bolj prepletata, kar vsem prinaša nove priložnosti. Znanja v Sloveniji je sicer veliko, žal pa se nam zatika pri njegovem prenosu v prakso. V Sloveniji in v Evropi smo prepočasni.

Dr. Lei iz največje energetske družbe na svetu, pa je izpostavil spremembe na Kitajskem, ki v smeri dekarbonizacije potekajo s svetlobno hitrostjo.

Podeljena priznanja za najbolj inovativne rešitve
Na srečanju je bilo predstavljenih dvanajstih primerov inovativnih rešitev. Udeleženci so največ glasov in prvo mesto podelilo Tinetu Andrijašiču iz podjetja REC za inovacijo Upravljalnik litijevega sistema v otočnih sončnih elektrarnah, drugo mesto Sandiju Kavaliču iz GEN-I za inovacijo Avtonomna polnilnica, ki deluje na osnovi blockchaina, in tretje mesto Tomažu Buhu iz Solvere Lynx za inovativne rešitve GemaLogic za fleksibilno upravljanje z energijo.

Spremembe na Kitajskem potekajo s svetlobno hitrostjo. Dr. Xianzhang Lei iz največjega energetskega podjetja na svetu iz Kitajske, ki zaposluje več kot 1,8 milijona ljudi, je poudaril, je kitajska vlada začrtala jasno pot v nizkoogljično prihodnost, pri čemer so z 330 GW instaliranih HE, 169 GW vetrnih elektrarn in 140 GW sončnih elektrarn že prvi na svetu, ambiciozne načrte pa imajo tudi v prihodnje. Sicer pa si je Kitajska v skladu s Pariškim sporazumom zastavila cilj pridobivanja 80 odstotkov energije iz obnovljivih virov do leta 2050 oziroma zamenjavo fosilnih goriv s čistejšo energijo ter zamenjavo klasičnih energentov z električno energijo, pri čemer se, podobno kot drugod, tudi sami srečujejo s številnimi izzivi. Število električnih vozil naj bi v naslednjih nekaj letih naraslo že na 5 milijonov. Kot je izpostavil, je ključ do rešitev predvsem digitalizacija procesov in tudi kombinacija obnovljivih virov z jedrsko energijo, ki naj bi bila poglavitni element zagotavljanja stabilnosti elektroenergetskega sistema v prihodnje.

Za izdelavo baterij je na voljo dovolj različnih elementov. Dr. Miran Gaberšek iz Kemijskega inštituta je dejal, da je na voljo še cela vrsta drugih, manj redkih in cenejših elementov (cink, natrij, žveplo, magnezij), delovanje teh pa je bilo večinoma že uspešno preizkušeno v laboratorijskih razmerah. Za prehod tovrstnih tehnologij iz laboratorijskih okvirov in prototipov v industrijo so potrebna precejšnja sredstva, ki segajo v milijarde, kar je po njegovem tudi poglavitna ovira za njihov hitrejši preboj. V Sloveniji bi bilo smiselno čim prej oživiti pobudo o ustanovitvi nacionalnega baterijskega centra, ki bi se ukvarjal z razvojem hranilnikov prihodnosti.

Razkorak med povpraševanjem in proizvodnjo se povečuje
Na popoldanski okrogli mizi so udeleženci opozorili, da se poraba električne energije, kljub povečevanju energetske učinkovitosti, povečuje, s tem pa narašča tudi naša odvisnost. Da se primanjkljaj električne energije vse bolj kaže tudi v širši regiji je izpostavil Martin Novšak. Kot je dejal, se v GEN energiji zato resno ukvarjajo z izzivom, s katerimi viri lahko v prihodnje sploh pokrijemo potrebe, pri čemer se nadaljnja izraba jedrske energije kaže kot ena realnejših opcij. Mag. Andrej Ribič je izpostavil, da imamo znanja v energetskih vrstah dovolj in tudi uspešno gospodarstvo, ki je sposobno slediti novim izzivom, se pa precej zatika pri zagotavljanju predvidljivega poslovnega okolja. Pred distribucijo, ki je nosilec prehoda v nizkoogljično družbo, so velike investicije, sredstev zanje pa ni zagotovljenih. Proučiti bi morali več razvojnih scenarijev in zanje pripraviti tudi ustrezne možne rešitve, pa je bil mnenja mag. Uroš Salobir. Ob tem je izrazil bojazen, da se utegne sedanji dvig cen na grosističnih trgih, ki gre sicer v prid proizvajalcem, na drugi strani poznati na dodatnih pritiskih po znižanju omrežnine, to pa utegne negativno vplivati na nadaljnji razvoj omrežja. Oglejte si več o 10. Inovaciji in fotoutrinke.